Psihoanalitično psihoterapevtsko zdravljenje je sestavljeno iz rednih srečanj s psihoterapevtko, ki trajajo 45 minut. Ta stabilna in zaupna struktura vam in vaši terapevtki omogoča, da se povežeta in razumeta, kaj se dogaja na globlji ravni. Ker je psihoanalitična psihoterapija tako radodarna s časom, pozornostjo in razmišljanjem, lahko prinese avtentične in trajne spremembe.

V središču psihoanalize je spoznanje, da je naše zapleteno in pogosto nezavedno čustveno življenje temeljni del človeškega uma. Včasih težko razumemo naša prepričanja in strahove, ki oblikujejo naš pogled na svet, druge in življenje na splošno, saj so le-ti postali zakoreninjeni in avtomatični. Lahko se zgodi, da ponavljamo destruktivno vedenje, obtičimo v nesrečnih odnosih, in zaviramo svoj čustveni, ustvarjalni in poklicni razvoj.

Psihoanaliza lahko bistveno zmanjša psihično trpljenje ter izboljša naše zdravje in počutje ter nam omogoči večjo življenjsko izpolnitev.

Obstaja več oblik psihološke pomoči in psihoterapevtskih pristopov, med njimi tudi vedenjsko-kognitivna terapija (VKT ali KVT, ang. CBT), sistemska družinska psihoterapija (SDP), psihološko svetovanje, ipd.

Gre večinoma za krajše in manj intenzivne oblike terapije, ki so pogosto bolj usmerjene v obvladovanje specifičnih težav ali simptomov.

Terapevti pri teh pristopih običajno delujejo bolj aktivno, se bolj neposredno vključujejo v pogovor ter ponujajo konkretna orodja in strategije za spoprijemanje. Srečanja so pogosto bolj strukturirana, z jasno določenimi cilji in metodami dela, kar nekaterim osebam omogoča občutek večje usmerjenosti in nadzora nad procesom.

Za razliko je psihoanalitična psihoterapija manj strukturirana in poteka v bolj odprti obliki, ki osebi omogoča svobodno raziskovanje svojih misli, občutkov in notranjih konfliktov brez večjih zunanjih usmeritev. Terapevtka v tem procesu zavzema bolj poslušajočo in reflektirajočo vlogo, s čimer spodbuja globlji vpogled v lastno delovanje.

Za mnoge ljudi so krajše, strukturirane terapije zelo koristne in učinkovite. Nekateri pa se po zaključeni krajši terapiji odločijo nadaljevati z bolj poglobljeno obliko dela, kot je psihoanalitična terapija.

Več srečanj v tednu omogoča več prostora in časa za doseganje tudi globjih plati osebnosti in doseganje izvorov motečih misli in vedenja.

Raziskovanje nezavednih vsebin in predelovanje v odnosu zahtevata čas, pogum, zaupanje in potrpežljivost. Simptome, osebnostne poteze in odnosne vzorce, ki so nastajali in vztrajali več let, je mogoče spremeniti le postopoma.

Pogostejša srečanja v psihoanalitični terapiji lahko primerjamo z vadbo v fitnesu, igranjem inštrumenta ali učenjem tujega jezika. Če vadimo le enkrat na teden, bomo morda opazili določene premike – osvojili nekaj novega ali izboljšali določeno veščino. A če se aktivnosti posvetimo večkrat tedensko, skozi daljše časovno obdobje, bodo spremembe globlje, bolj trajne in trdneje zasidrane v nas.

Podobno velja za terapevtski proces – večja pogostost srečanj omogoča intenzivnejše raziskovanje notranjega sveta, hitrejše prepoznavanje vzorcev in globlje spremembe, ki se sčasoma zasidrajo v vsakdanje življenje.

Psihoanalitična psihoterapija je lahko učinkovito zdravljenje ali sestavni del kombiniranega zdravljenja najrazličnejših duševnih težav. Namenjena je ljudem, ki se soočajo z različnimi situacijami, izzivi, težavami in specifičnimi simptomi, med drugim težavami v odnosih, izkušnjo travme, doživljanje čustvene stiske, depresija, tesnobe, fobije, pomanjkanje samozavesti, doživljanje stresa, nespečnost in izgorelost.

Psihoterapija je primerna tudi za osebe s splošnim nezadovoljstvom, občutkom praznine, pri iskanju smisla in dajanje pomena življenju, kot tudi vprašanja minljivosti in strah pred smrtjo.

Velikokrat se obrnemo na psihoterapevtsko in svetovalno pomoč ob spopadanju z velikimi življenjskimi spremembami, kot so izguba bližnje osebe, prekinitev partnerske zveze (ločitev), selitev, rojstvo otroka, in podobno.

Psihoanalitična psihoterapija ni priporočljiva v primeru doživljanja akutne krize - vključno z občutki velike čustvene stiske, občutkom ogroženosti, razmišljanjem o samomoru ali samopoškodovanju, slišanje glasov ali prividi, ipd. V takem primeru se prosim obrnite na seznam virov pomoč tukaj (povezava).

Več o tem komu je namenjena psihoanalitična psihoterapija lahko najdete tukaj.

Trajanje psihoterapevtskega procesa je različno (od nekaj mesecev do nekaj let), vendar ne smemo pozabiti, da se oseba, ki poišče pomoč terapevtke, pogosto že dolga leta sooča s svojimi težavami. Zato je potrebna potrpežljivost. Čeprav psihoanalitično delo ne prinaša hitrih rešitev, se večina ljudi začne kmalu počutiti bolje že ob samem začetku procesa. Nenazadnje gre za edinstveno izkušnjo – možnost, da nekomu zaupate svoje najgloblje, včasih tudi presenetljive misli, občutke in doživljanja, ob zavedanju, da bodo sprejete, ostale zaupne in sčasoma dobile svoj pomen.

Podobno kot pri drugih zasebnih strokovnih storitvah se lahko cene terapije med različnimi ponudniki precej razlikujejo, odvisno od izkušenj, izobrazbe, kraja, trajanja in frekventnosti srečanj.

Plačilo je del terapevtskega dogovora o katerem se navadno pogovorimo in dogovorimo pred začetkom obravnave.

Več o storitvah in cenik

Kam po pomoč znotraj javnega zdravstva ali nevladnih organizacij? Mreža virov pomoči glede na potrebe in regijo (MIRA - Nacionalni program duševnega zdravja).

Psihoanalitična psihoterapija je zdravljenje s pogovorom (ang. talking cure), ki temelji na metodi prostih asociacij – pacientka je povabljena, da prosto govori o tem kar ji pride na misli brez omejevanja ali cenzuriranja zaradi pomislekov o kontekstu, spodobnosti, občutkom sramu ali krivde, ali drugih zadržkov.

Preko te metode naši miselni procesi vzpostavijo povezave, ki lahko razkrijejo zavesti nedostopne, nezavedne vsebine – ideje, želje, konflikte, fantazije, ipd., ki velikokrat izvirajo iz zgodnjih izkušenj v kontekstu primarne družine.

S pomočjo analitičarkinih interpretacij o teh povezavah in o odnosu med terapevtko in pacientko tukaj-in-zdaj, se razvije in vzpostavi novo razumevanje o njenih težavah (uvid ali ang. insight). Uporaba teh novih spoznanj v zunanjih situacijah, kjer se pojavljajo enake vsebine in konflikti (predelava ali ang. working through), posameznici omogoča vse večjo prepoznavo prej nezavednih, zdaj zavestnih miselnih procesov, ki povzročajo konflikte oz. pacientkino trpljenje.

Pomembno je poudariti tudi sam odnos med pacientko in terapevtko, ki omogoča zdravljenje skozi izkušnjo drugačnega novega odnosa (ang. corrective emotional experience), ponotranjenje le-tega pa vzpostavi nov vzorec in način odnosa, navezovanja z drugimi.

Reševanje konfliktov v kombinaciji s korektivno emocionalno izkušnjo znotraj odnosa omogoča osvoboditev od starih vzorcev in inhibicij, in naredi prostor za nove načine mišljenja, čustvovanja, in načinov odnosa do sebe, drugih in življenja na sploh.

Psihoanalitična psihoterapija skuša preko skrbnega razumevanja duševnega delovanja in vsebin doseči olajšanje duševnega trpljenja. Cilj je pomagati osebi prepoznati samo-omejujajoče vzorce, zaceliti rane od izkušenj iz preteklosti in dobiti vpogled v to, kako nezevedno vpliva na njeno vedenje. Del procesa je seveda tudi lajšanje simptomov in razreševanje trenutnih problemov. Psihoterapevtsko zdravljenja praviloma prinašajo trajne spremembe, ki ostajajo vse življenje in vplivajo na številna področja življenja.

Psihoanalitična oziroma psihodinamska psihoterapija je učinkovita in z dokazi podprta oblika zdravljenja za različne duševne motnje, vključno z depresijo, anksioznostjo, posttravmatsko stresno motnjo, panično motnjo, motnjami hranjenja in osebnostnimi motnjami. Raziskave kažejo, da je tako kratkoročna kot dolgoročna psihoanalitična terapija vsaj tako učinkovita kot druge sodobne oblike terapij, kot je kognitivno-vedenjska terapija (KVT; Leichsenring & Rabung, 2008; Driessen et al., 2010; Fonagy, 2015), pri čemer pa imajo učinki psihoanalitična terapije pogosto daljši in trajnejši učinek tudi po zaključku terapije (Abbass, Hancock, Henderson & Kisely, 2006).

Meta-analize in klinične študije potrjujejo, da dolgoročna psihoanalitična terapija (več kot 50 srečanj) vodi do pomembnih izboljšav pri kompleksnejših psihičnih težavah, z višjo učinkovitostjo kot krajše oblike terapije (Leichsenring & Rabung, 2011). Poleg zmanjšanja simptomov vodi tudi do izboljšanja osebnostnega delovanja, odnosov in kakovosti življenja (Bateman & Fonagy, 2008; Knekt et al., 2008).

Raziskave tudi kažejo, da psihoanalitična terapija spodbuja globlje spremembe v osebnosti in izboljšuje splošno psihosocialno funkcioniranje (Blagys & Hilsenroth, 2000), kar ni vedno dosegljivo z bolj vedenjsko usmerjenimi pristopi.

Poleg klinične učinkovitosti je bila ugotovljena tudi stroškovna učinkovitost: pri pacientih, ki prej niso kazali izboljšanja z drugimi oblikami zdravljenja, je psihoanalitična terapija vodila do zmanjšane uporabe zdravstvenih storitev in posledično do prihrankov v zdravstvenem sistemu (Knekt et al., 2008; Abbass et al., 2006).

Novejši pristopi v psihoanalitični psihoterapiji združujejo znanstveno utemeljenost z razumevanjem čustvenih in odnosnih vzorcev, kar omogoča celostno in trajno obravnavo čustvenega trpljenja. Zato je psihoanalitična psihoterapija danes priznana kot znanstveno podprta, učinkovita in relevantna oblika zdravljenja v sodobni duševnozdravstveni praksi (Fonagy, 2015).

Več lahko najdete v prispevku Britanskega psihoanalitičnega sveta: Prenesi datoteko

Reference (pdf)

Psihoanalitična psihoterapevtka je navadno nekdo, ki je dokočala univerzitetno izobrazbo psihologije ali medicine oz. sorodne smeri in je nadaljevala svoje izobraževanje iz psihoterapije. Študij psihoanalitične psihoterapije vključuje klinične in teoretične seminarje, osebno izkušnjo psihoanalitične psihoterapije in supervizijo kliničnih primerov s strani izkušenih psihoanalitikov.

Osebna izkušnja psihoanalize oz. psihoterapije omogoči bodoči psihoterapevtki poglobljeno razumevanje njenega nezavednega duševnega življenja. Prav tako pomaga odpraviti morebitne nezavedne probleme ali težave, ki bi ovirale sposobnost učinkovitega dela s pacienti. Jedro osebne izkušnje je prepričanje, da mora psihoanaltična psihoterapevtka za razumevanje nezavednega uma drugih najprej razumeti svojega.

Delo psihoanalitične psihoterapevtke zahteva stalno samorefleksijo, neprekinjeno strokovno izpopolnjevanje in pripravljenost na nenehno učenje. Psihoanaliza postavlja visoke standarde glede znanja, izkušenj in osebne integritete psihoterapevtke.

Več o meni in moji strokovni poti

Psihoanaliza je teorija o delovanju človeškega uma, metoda zdravljenja duševnih težav in motenj, raziskovalna metoda in način razmišljanja o kulturnih in družbenih pojavih, kot je na primer umetnost, politika, različne družbene skupine, ipd.

Psihoanalizo je v začetku 20. stoletja razvil Sigmund Freud. Od takrat in vse do danes se je psihoanaliza razvila v različne šole in veje, kot so klasična psihoanaliza, lacanovska psihoanaliza, teorija objektnih odnosov, self-psihologija, relacijska psihoanaliza, če jih naštejemo samo nekaj.

Več o psihoanalizi in tem kaj je psihoanaliza danes priporočam ogled dokumentarnega filma Introduction to Psychoanalysis Otta F. Kernberga in Petra Zagermanna, ki je dostopen na YouTube-u: Povezava do videa.

Za razliko od psihoanalize, ki navadno poteka 3-5x na teden in pri kateri pacientka leži na kavču, psihoanalitična psihoterapija navadno poteka 1x do 2x na teden vis-à-vis (sede in obrnjena drug k drugemu).

Psihoterapija je zaradi nižje frekvence srečanj bolj časovno in finančno dostopna, vseeno pa omogoča predelovanje globljih vsebin in vzorcev, ki imajo dolgoročne učinke.

Prvi korak je, da me kontaktirate – izpolnite kontaktni obrazec, pokličite ali pišite preko e-pošte. Skupaj se bomo dogovorili za uvodno srečanje. Na srečanje se ni potrebna posebno pripraviti – dovolj je želja po raziskovanju sebe in svojih izzivov.

Pred začetkom redne psihoterapevtske obravnave potekajo vsaj tri informativno spoznavna srečanja. V teh uvodnih srečanjih boste imeli priložnost bolje spoznati psihoanalitični način dela, zastaviti vsa vprašanja, ki se vam porajajo glede terapije, in začutiti, ali bi lahko vzpostavili delovni odnos z mano kot terapevtko.

Skozi ta srečanja skupaj opredelimo vaša pričakovanja in cilje, ter presodimo, ali je tovrstna oblika pomoči za vas ustrezna in smiselna.

Če se odločite za nadaljevanje, oblikujemo psihoterapevtski dogovor, v katerem določimo trajanje in pogostost srečanj, ceno ter druge pomembne elemente sodelovanja.