V svoji praksi zagotavljam zaupni, neobsojajoči in varni prostor za zdravljenje s pogovorom ljudem, ki se soočajo s težavami, ki vplivajo na duševno zdravje, splošno dobro počutje in kvaliteto življenja.
psihoanaliza, psihoterapija, svetovanje
Psihoanalitična psihoterapija uvod
Psihoanalitično psihoterapevtsko zdravljenje je sestavljeno iz rednih srečanj s psihoterapevtko_om, ki trajajo petdeset minut. Ta stabilna in zaupna struktura vam in vaši_emu terapevtki_u omogoča, da se povežeta in razumeta, kaj se dogaja na globlji ravni. Ker je psihoanalitična psihoterapija tako radodarna s časom, pozornostjo in razmišljanjem, lahko prinese avtentične in trajne spremembe.
V središču psihoanalize je spoznanje, da je naše zapleteno in pogosto nezavedno čustveno življenje temeljni del človeškega uma. Včasih težko razumemo naša prepričanja in strahove, ki oblikujejo naš pogled na svet, druge in življenje na splošno, saj so le-ti postali zakoreninjeni in avtomatični. Lahko se zgodi, da ponavljamo destruktivno vedenje, obtičimo v nesrečnih odnosih, in zaviramo svoj čustveni, ustvarjalni in poklicni razvoj.
Psihoanaliza lahko bistveno zmanjša psihično trpljenje ter izboljša naše zdravje in počutje ter nam omogoči večjo življenjsko izpolnitev.
Kaj je psihoanaliza?
Psihoanaliza je teorija o delovanju človeškega uma, metoda zdravljenja duševnih težav in motenj, raziskovalna metoda in način razmišljanja o kulturnih in družbenih pojavih, kot je na primer umetnost, politika, različne družbene skupine, ipd.
Psihoanalizo je v začetku 20. stoletja razvil Sigmund Freud. Od takrat in vse do danes se je psihoanaliza razvila v različne šole in veje, kot so klasična psihoanaliza, lacanovska psihoanaliza, teorija objektnih odnosov, self-psihologija, relacijska psihoanaliza, če jih naštejemo samo nekaj.
Več o psihoanalizi in tem kaj je psihoanaliza danes priporočam ogled dokumentarnega filma Introduction to Psychoanalysis Otta F. Kernberga in Petra Zagermanna, ki je dostopen na YouTube-u. Povezava do filma.
Kakšna je razlika med psihoanalizo in psihoanalitično psihoterapijo?
Za razliko od psihoanalize, ki navadno poteka štiri- do petkrat na teden in pri kateri klient_ka leži na kavču, psihoanalitična psihoterapija navadno poteka enkrat do dvakrat na teden vis-à-vis (sede in obrnjena drug k drugemu).
Raziskovanje nezavednih vsebin in predelovanje v odnosu zahteva čas, pogum, zaupanje in potrpežljivost, saj tudi simptome, osebnostne poteze in odnosne vzorce, ki so nastajali več let in že več let vztrajajo (so kronični), mogoče spremeniti le korak za korakom.
Psihoterapija je zaradi nižje frekvence srečanj bolj časovno in finančno dostopna, vseeno pa omogoča predelovanje globljih vsebin in vzorcev, ki imajo dolgoročne učinke.
Kako poteka psihoanalitična psihoterapija?
Psihoanalitična psihoterapija je zdravljenje s pogovorom (ang. talking cure), ki temelji na metodi prostih asociacij – klient_ka je povabljen_a, da prosto govori o tem kar mu_ji pride na misli brez omejevanja ali cenzuriranja zaradi pomislekov o kontekstu, spodobnosti, občutkom sramu ali krivde, ali drugih zadržkov.
Preko te metode naši miselni procesi vzpostavijo povezave, ki lahko razkrijejo zavesti nedostopne, nezavedne vsebine – ideje, želje, konflikte, fantazije, ipd., ki velikokrat izvirajo iz zgodnjih izkušenj v kontekstu primarne družine.
S pomočjo analitičarkinih interpretacij o teh povezavah in o odnosu med analitičarko in klientom_ko tukaj-in-zdaj, se razvije in vzpostavi novo razumevanje o njenih oz. njegovih težavah (uvid ali ang. insight). Uporaba teh novih spoznanj v zunanjih situacijah, kjer se pojavljajo enake vsebine in konflikti (predelava ali ang. working through), posamezniku_ci omogoča vse večjo prepoznavo prej nezavednih, zdaj zavestnih miselnih procesov, ki povzročajo konflikte oz. klientkino_ovo trpljenje.
Pomembno je poudariti tudi sam odnos med klientko_om in analitičarko, ki omogoča zdravljenje skozi izkušnjo drugačnega novega odnosa, ponotranjenje le-tega pa vzpostavi nov vzorec in način odnosa, navezovanja z drugimi.
Reševanje konfliktov v kombinaciji s korektivno emocionalno izkušnjo znotraj odnosa omogoča osvoboditev od starih vzorcev in inhibicij, in naredi prostor za nove načine mišljenja, čustvovanja, in načinov odnosa do sebe, drugih in življenja na sploh.
Komu je namenjena psihoanalitična psihoterapija?
Psihoanalitična psihoterapija je lahko učinkovito zdravljenje ali sestavni del kombiniranega zdravljenja najrazličnejših duševnih težav. Namenjena je ljudem, ki se soočajo z različnimi situacijami, izzivi, težavami in specifičnimi simptomi, med drugim težavami v odnosih, izkušnjo travme, doživljanje čustvene stiske, depresija, tesnobe, fobije, pomanjkanje samozavesti, doživljanje stresa, nespečnost in izgorelost.
Psihoterapija je primerna tudi za posameznice_ke s splošnim nezadovoljstvom, občutkom praznine, pri iskanju smisla in dajanje pomena življenju, kot tudi vprašanja minljivosti in strah pred smrtjo. Velikokrat se obrnemo na psihoterapevtsko in svetovalno pomoč ob spopadanju z velikimi življenjskimi spremembami, kot so izguba bližnje osebe, prekinitev partnerske zveze (ločitev), selitev, rojstvo otroka, in podobno.
Psihoanalitična psihoterapija ni priporočljiva v primeru doživljanja akutne krize - vključno z občutki velike čustvene stiske, občutkom ogroženosti, razmišljanjem o samomoru ali samopoškodovanju, slišanje glasov ali prividi, ipd. V takem primeru se prosim obrnite na seznam virov pomoč tukaj.
Cilji psihoanalitične psihoterapije
Psihoanalitična psihoterapija skuša preko skrbnega razumevanja duševnega delovanja in vsebin doseči olajšanje duševnega trpljenja. Cilj je pomagati klientu prepoznati samo-omejujajoče vzorce, zaceliti rane od izkušenj iz preteklosti in dobiti vpogled v to, kako nezevedno vpliva na njeno_govo vedenje. Del procesa je seveda tudi lajšanje simptomov in razreševanje trenutnih problemov. Psihoterapevtsko zdravljenja praviloma prinašajo trajne spremembe, ki ostajajo vse življenje in vplivajo na številna področja življenja.
Kdo je psihoanalitični_a psihoterapevt_ka?
Psihoanalitični psihoterapevt_ka je navadno nekdo, ki je dokočal_a univerzitetno izobrazbo psihologije ali medicine oz. sorodne smeri in je nadaljeval_a svoje izobraževanje iz psihoterapije. Študij psihoanalitične psihoterapije vključuje klinične in teoretične seminarje, osebno izkušnjo psihoanalitične psihoterapije in supervizijo kliničnih primerov s strani izkušenih psihoanalitikov.
Osebna izkušnja psihoanalize oz. psihoterapije omogoči bodočemu terapevtu poglobljeno razumevanje njenega_njegovega nezavednega duševnega življenja. Prav tako pomaga odpraviti morebitne nezavedne probleme ali težave, ki bi ovirale sposobnost učinkovitega dela s klienti. Jedro osebne izkušnje je prepričanje, da mora psihoanaltični psihoterapevt za razumevanje nezavednega uma drugih najprej razumeti svojega.
Delo psihoanalitičnega psihoterapevta zahteva stalno samorefleksijo, neprekinjeno strokovno izpopolnjevanje in pripravljenost na nenehno učenje. Psihoanaliza postavlja visoke standarde glede znanja, izkušenj in osebne integritete terapevta.
Kaj je psihološko svetovanje?
Psihološko svetovanje je kratkotrajni proces, ki večinoma traja nekaj srečanj s frekvenco enkrat na teden ali na dva tedna. Svetovalni proces je usmerjen v specifično situacijo ali konflikt in v iskanje možnih rešitev oz. drugačnih načinov razmišljanja in odnosa do te situacije. Moj pristop svetovanja je informiran s psihoanalitično teorijo in prakso, pri čemer je poudarek na zgodnjih pomembnih odnosih in kako se ti izražajo v trenutnih odnosih, in pomembnost nezavednega in njegovega vpliva na naše mišljenje, čustvovanje in vedenje.
Imate vprašanja o psihoanalizi, psihoterapiji ali svetovanju, na katerega niste dobili odgovora?
Se želite naročiti na uvodno srečanje?
Stopite v kontakt.