Ana Schmidt, mag. psih.
psihoanalitična psihoterapija
zasebna praksa
o meni
Kot psihologinja in specializantka psihoanalitične psihoterapije si pri svojem delu prizadevam ustvariti varen prostor za postopno razumevanje in predelavo vsebin, z namenom osvoboditve od starih vzorcev in zavor ter ustvarjanja prostora za nove načine razmišljanja, čustvovanja ter odnosa do sebe, drugih in življenja na splošno.
storitve
podporna psihoterapija
Manj intenzivna, bolj strukturirana oblika terapevtskega dela, namenjena stabilizaciji in čustveni opori. Uporablja elemente psihoanalize vendar je manj globinska. Primerna v obdobjih večjih obremenitev, ko je v ospredju želja in potreba po lajšanju stiske in krepitev notranjih moči. Srečanja potekajo 1x tedensko.
psihoanalitična psihoterapija
Oblika dolgotrajne in poglobljene obravnave, ki poteka 2x tedensko. Poudarek ni zgolj na hitri odpravi simptomov, temveč na širšem in globjem razumevanju sebe, vključno z notranjimi čustvenimi in odnosnimi vzorci, ki vplivajo na naše doživljanje in vedenje.
psihoanalitična psihoterapija
V središču psihoanalize je spoznanje, da je naše in pogosto nezavedno čustveno življenje bistveni del človeškega obstoja. Včasih težko razumemo naša prepričanja in strahove, ki oblikujejo naš pogled na svet, odnose do drugih in življenje na splošno, saj so ti postali zakoreninjeni in avtomatični. Lahko se zgodi, da ponavljamo destruktivno vedenje, obtičimo v nezadovoljujočih odnosih, in zaviramo svoj čustveni, ustvarjalni in poklicni razvoj.
Namen psihoanalitične psihoterapije je poglabljanje razumevanja lastnega notranjega sveta in konfliktov, predvsem v odnosu do preteklih in sedajnih pomembnih drugih, s tem pa se tudi postopno utrjuje občutek večjega obvladovanja lastnjih notranjih stanj in svojega življenja na sploh.
komu je namenjena ?
Anksioznost in strahovi
Splošna anksioznost (generalizirana anksiozna motnja)
Panični napadi in panična motnja
Socialna anksioznost
Depresija in čustvena stiska
Depresivne motnje (tudi blage ali ponavljajoče epizode)
Občutki praznine, brezupa in izgube smisla
Dolgotrajna žalost ali notranji nemir
Nizka samopodoba in samokritičnost
Travme in posttravmatska stresna motnja (PTSM)
Posledice čustvene, fizične ali spolne zlorabe
Travmatične izkušnje iz otroštva
Kompleksna travma (kompleksna posttravmatska stresna motnja)
Zelo boleče življenjske izkušnje (nesreče, izgube, prekinitve odnosa)
Medosebni odnosi in navezanost
Težave v partnerskih odnosih
Občutek osamljenosti kljub bližini drugih
Strah pred zapuščenostjo ali preveliko bližino
Ponavljanje nezdravih ali škodljivih vzorcev v odnosih
Identiteta, notranji konflikti in samopodoba
Kriza identitete (osebna identiteta, poklicna identiteta, spolna identiteta)
Težave z občutkom lastne vrednosti
Občutki neustreznosti, sramu ali krivde
Notranji konflikti in ambivalenca
Psihosomatske težave
Telesne bolečine brez jasnega medicinskega vzroka
Kronična utrujenost, napetost, glavoboli
Motnje spanja povezane s psihološkim stresom
Življenjske krize in prehodna obdobja
Ločitev, izguba, žalovanje
Krize ob prehodih: mladostništvo, v odraslost, materinstvo, menjava kariere, ločitev
Eksistencialna vprašanja in notranje iskanje smisla
Doživljanje minljivosti, soočanje s staranjem in smrtjo
Strah pred neobstojem ali izgubo nadzora
Občutek notranje praznine ali nesmiselnosti
Občutek ujetosti ali tesnobe ob lastni svobodi in odgovornosti
Iskanje osebnega smisla, vrednot in pristnosti
Osebnostne motnje in dolgotrajne težave
Šibka osebnostna organizacija (tudi osebnostna struktura) – težave pri oblikovanju stabilne identitete, močna notranja nihanja, težave v samoregulaciji
Najpogostejše osebnostne motnje in značilni vzorci doživljanja:
Mejna (borderline) osebnostna motnja – čustvena nestabilnost, impulzivnost, močan strah pred zapuščenostjo, črno-belo razmišljanje
Narcistična osebnostna motnja – nihanje med občutki večvrednosti in sramu, občutljivost na kritiko, potreba po potrditvah
Izogibajoča osebnostna motnja – občutek manjvrednosti, strah pred zavrnitvijo, socialna umaknjenost
Odvisnostna osebnostna motnja – močna potreba po bližini, podrejanje, težave pri samostojnem odločanju
Obsesivno-kompulzivna (anankastična) osebnostna motnja – pretirana potreba po redu, perfekcionizmu, nadzoru, rigidno razmišljanje
Histrionična osebnostna motnja – potreba po pozornosti, dramatično izražanje čustev, nihanje med zapeljevanjem in zavračanjem
Paranoidna osebnostna motnja – sumničavost, nezaupanje, doživljanje sveta kot ogrožajočega
Shizoidna osebnostna motnja – čustvena odmaknjenost, zapiranje vase, pomanjkanje potrebe po socialnih stikih
Shizotipska osebnostna motnja – nenavadno razmišljanje, ekscentričnost, težave v socialni bližini in zaznavanju realnosti
Poleg tega se pogosto pojavljajo:
Kronični občutki praznine, notranje izgubljenosti ali nesmisla
Nestabilna samopodoba, dvom vase, globoka samokritičnost, kronični občutek, da »nisem dovolj«
Težave z uravnavanjem čustev, impulzivnost, izbruhi jeze ali močni notranji konflikti
Globoko zakoreninjeni vzorci v odnosih – občutek, da se vedno znova znajdete v enakih bolečih odnosnih dinamikah
Občutek, da »ne morete biti vi sami«, da živite življenje, ki ni vaše
